Tip: potop v morje z obale, dno se položno spušča.

Dostop: Iz smeri Ankaran pridemo najprej do parkirišča zdravilišča. To parkirišče je na samem vrhu polotoka. Skozi zdravilišče (vstopnina) so sicer urejene poti do plaže ob bazenu na jugu polotoka. Ker tam ne pustijo osebnih vozil, velja razmisliti o prevozu potapljaške opreme. Cesta se nato spusti na sever navzdol k obali pri avtokampu. Tu je več možnosti parkiranja v avtokampu kot tudi v njegovi neposredni okolici. Končno lahko parkiramo na mejnem prehodu Lazaret oziroma ob opuščeni restavraciji. Obala Debelega rtiča ima prepadne stene (klif) višine tudi več kot 20m, zato je dostop do morja možen samo na določenih mestih. Izbrani dostop narekuje tudi pot potopa. Možni so naslednji dostopi:
(1) urejena plaža zdravilišča,
(2) pred avtokampom oziroma urejena plaža v avtokampu,
(3) po pešpoteh skozi vinograd do dveh stopnišč, ki se spustita do morja na severozahodu Debelega rtiča (najlepši potop) in
(4) pred opuščeno restavracijo pri mejnem prehodu Lazaret.

Opis: Glede na izbrani dostop do morja lahko naredimo naslednje potope:

(1) iz zdravilišča plavamo ob obali v smeri zahod-severozahod. Ko obala zavije na sever, lahko izstopimo iz vode na plažo in si pred povratkom odpočijemo. Potop v eno smer tu traja dobre pol ure. Lahko tudi nadaljujemo po podvodnem grebenu, s pomočjo kompasa, vse do rumenega svetilnika sredi morja. V okolici svetilnika pričakujemo gost promet motornih plovil, izplutje na površino za orientacijo je zato treba izvesti skrajno previdno! Potop v eno smer bo v tem primeru trajal dobro uro na globini okoli 5m. Dno je na južni strani Debelega rtiča v glavnem kamnito in v globini preide v pesek.

(2) izpred avtokampa si lahko ogledamo ostanke antične ribogojnice iz rimskih časov, ki so dobro vidni na letalskih posnetkih. Dno nekdanjih bazenov ribogojnice je danes zaraščeno s travo, od sten pa so ostali nasipi kamenja in tudi večji kamniti bloki. Ti dajejo zavetje množici rib. Ker se vse skupaj nahaja na globini komaj 2m, lahko potop nadaljujemo ob severni obali v smeri zahod. Dno je tu travnato do globine približno 6m, od tam globlje pa peščeno. Ribogojnico "obdelamo" v manj kot pol ure, ostanek potopa pa načrtujemo glede na razpoložljivo količino zraka.

(3) skozi vinograd moramo po pešpoteh v polni potapljaški opremi približno 400m do stopnic, ki nas vodijo do morja. Tu pridemo do najlepšega dela Debelega rtiča, zahodne obale, ki jetudi zaščitena iz naravovarstvenih razlogov. Potop načrtujemo v smeri zahod-jugozahod s pomočjo kompasa proti rumenemu svetilniku sredi morja. Potop do svetilnika traja v eno smer približno eno uro. Globina na neposredni poti do svetilnika preseže 7m, kljub temu pa peščeno dno tu gosti dosti živih bitij. Pod vodo ob zahodni obali lahko opazujemo številne plastnice kamenin, ki potekajo v smeri vzhod-zahod. V smeri sever-jug pa naletimo na podvodne nasipe, verjetno delo človeških rok, nekdanji valobrani

(4) iz parkirišča opuščene restavracije pri Lazaretu se travnato dno spušča zelo počasi. Spomočjo kompasa lahko pod vodo priplavamo vse do ostankov antične ribogojnice pred plažoavtokampa.

Dno je na južni strani skalnato s spužvami, koralami in morsko solato, na severni strani pa poraščeno s travo višine ponekod tudi več kot pol metra. Globlje od 6m skale in trava preidejo v pesek. Debeli rtič je domovina leščurjev, še posebno veliko jih je v travi na severni strani.